Pozdravljamo vas v prvi epizodi pogovornih oddaj, ki organiziramo v okviru Inštituta za raziskovanje seksualnega dela v Sloveniji.
Kruh naše ideje je, da se pogovarjamo s strokovnjaki po svetu, ki preučujejo in raziskujejo vzorce v različnih vejah komercialne seksualnosti. Želimo se spoznavati z dobrimi praksami, ki niso zgolj zabavna industrija za odrasle ampak tudi druge veje komercialne spolnosti.
V prvi epizodi smo žal imeli nekaj tehničnih težav, kar pa nam je nova šola za vse naslednje epizode. Obljubimo Vam da bo vsak naslednji razgovor zanimivejši in kakovostejši.
Pogovarjali smo se z g. Stevenom Deweirdtom, enim od ustanoviteljev organizacije www.aditiwb.be specializirano za seksualno asistenco v Belgiji.
Najprej smo ga povprašali o njihovih začetkih in o ovirah, s katerimi so se srečevali. Povedal nam je, da so začeli leta 2008, ko so ugotovili, da se negovalci z invalidi ne znajo pogovarjati o spolnosti. Zato so začeli razmišljati v smer, da bi morali imeti organizacijo, namenjeno izključno invalidom in njihovi seksualnosti.
Za delo z invalidi je najprej treba vedeti, da je seksualnost osnovna potreba tako pri invalidih kot pri ostalih ljudeh. Prvi cilj organizacije je razširiti to zavest.
Naslednji cilj je izobraziti negovalca. Na koncu pa delati s posameznikom na individualni ravni.
Prvi korak je bil kontaktirati organizacije ki se ukvarjajo z invalidi. Potem so šli dalje, korak po koraku.
Zanimalo nas je, kakšni profili ljudi so njihovi asistenti in ali so seksualni delavci primerni za tovrstno delo. Pove, da od približno 120 asistentov je nekje 5-10 ljudi, ki imajo ozadje v seksualnem delu.
Pove tudi, kakšen je njihov proces izbiranja primernih ljudi med kandidati. Z njimi najprej naredijo intervju, nato imajo 2 do 3 praktičnih treningov.
Na leto organizirajo 4 do 5 delavnic (npr. kar se tiče demence, meja, ki jih vzpostavijo z uporabniki itd.). V vsaki od provinc zberejo asistente in se na podlagi doživetih primerov pogovarjajo o tem, kako bi rešili dano sitacijo.
Dejansko se učijo drug od drugega. Vsako leto imajo z vsakim asistentom osebni intervju.
Kot zanimivost, povprečna starost seksualnih asistentov v Belgiji je 40 let.
Na strani uporabnikov si najprej poskušajo ustvariti predstavo o tem, kakšen je človek in kakšne so njegove potrebe. Na podlagi teh ugotovitev poskušajo najti primernega asistenta, katerega imajo v bazi delavcev.
Pogovarjali smo se tudi o tem, kdo so njihove najpogostejše stranke.
Presenetilo nas je, da imajo največ opravka z osebami, ki imajo mentalne ovire. Pri njih je tudi največja nevarnost poškodb. Večina ljudi namreč nima seksualnih izkušenj, tako da jih asistenti naučijo, kako na varen način raziskovati spolnost.
Ljudje s fizičnimi ovirami pa se ponavadi poslužujejo klasičnih seksualnih delavcev.
V Belgiji so prišli do točke, kjer se trenutno najbolj trudijo ločiti pojem seksualne asistence od prostitucije.
Vse to in še več zanimivih informacij pa v celotnem intervjuju!