Odzvali smo se povabilu Dijane Kožar Tratnik, socialne pedagoginje in psihoterapevtke v izobraževanju, katera je vodila zgoraj omenjeno delavnico in se s področjem spolne vzgoje oseb z motnjami in ovirami ukvarja že več kot deset let, iz tega področja je leta 2012 tudi diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Delavnica je bila namenjena staršem kakor tudi strokovnim delavcem tega doma/zavoda.

V treh skupinah je Dijana vodila zbrane čez informiranje o spolni vzgoji oseb z invalidnostjo. Predstavila je razvoj spolnega nagona pri ljudeh, izhajajoč iz spoznanj Sigmunda Freuda, ki so ga v začetku 20. stoletja, ko je začel na glas govoriti o tem, da se spolni nagon pojavi že pri otrocih, preganjali in izključevali iz akademskih debat. V nadaljevanju je staršem in strokovnimi delavcem predstavila, katere oblike spolnega vedenja je opaziti pri osebah z motnjami v duševnem razvoju, s poudarkom, da vse to v večji ali manjši meri opazimo tudi pri ljudeh, ki nimajo motenj v duševnem razvoju, le da so osebe z motnjami pri prakticiranju posameznih oblik spolnega vedenja bolj omejene in pogosto odvisne od drugih ljudi, ki na tem področju nimajo ustreznega znanja ali pa imajo preveč predsodkov, in jim izražanje spolnega nagona preprečujejo, namesto, da bi jih učili in ozaveščali o normah kulturnega obnašanja.

Starši so imeli veliko konkretnih vprašanj, ki so se nanašala na to, kaj storiti pri njihovih odraščajočih otrocih in mladostnikih, ko pride do tega, da se spolni nagon izrazi v obliki erekcije, ko opažajo, da so mladostniki zaradi tega vznemirjeni in napeti in jih zelo očitno muči to, da sami ne zmorejo ali ne znajo doseči zadovoljitve. Staršem je bilo svetovano, da naj mladostnike poučijo o tem, kako to naredijo, ob tem pa se je izpostavila skrb, da je tanka meja med pomočjo in spolno zlorabo. Dijana je opozorila na pomembnost pogovarjanja o teh temah, sodelovanja staršev s šolo oziroma zavodom ter pomen združevanja staršev v različne samopomočne in interesne skupine. 

Na predavanju je bil prisoten tudi Žiga Sedevčič, ki je prisotnim povedal zakaj in na kakšen način bo Inštitut za raziskovanje seksualnega dela raziskoval in impletiral dobre evropske prakse seksualnega asistentstva. Delil je svoje znanje in izkušnje iz industrije spolnega dela ter starše pozval, da oblikujejo ali se pridružijo iniciativi za zakonsko ureditev področja uresničevanja pravice do svobodne spolnosti za osebe z ovirami in invalidnostmi.

Prisotni so bili tako priča predstavitvi in razmisleku o posebnih potrebah oseb z invalidnostjo na področju spolnosti. Dijana je še posebej izpostavila pomembnost ozaveščanja in predstavitve primernih načinov in kontekstov v katerih se lahko učijo in razvijajo ustrezno spolno vedenje tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju.

Program je bil v vsaki izmed skupin malenkost drugačen, odvisen od dinamike skupine in specifičnih potreb po določenih znanjih in informacijah. V glavnem pa je sestavljal:

• uvodno aktivnost, v kateri so si udeleženci ogledali predstavljene materiale, ki so namenjeni spolni vzgoji oseb z motnjami v duševnem razvoju (knjige, brošure, materiale in delovne liste, ki jih Dijana uporablja na delavnicah spolne vzgoje z otroci in mladostniki) ali pa smo si skupaj pogledali prispevek iz Tednika, ki je predstavil področje seksualne asistence v različnih evropskih državah. Po tem smo diskutirali in starši ter strokovni delavci so z zanimanjem poslušali Žigo, ki jim je predstavil aktivnosti, ki jih Inštitut za raziskovanje spolnega dela načrtuje v slovenskem prostoru in na širšem območju Balkana.
  
• predstavitev mednarodnih dokumentov, ki urejajo področje spolnosti in spolne vzgoje oseb z motnjami v duševnem razvoju, s poudarkom na Mednarodni deklaraciji o pravicah oseb z motnjo v duševnem razvoju iz leta 1971. Ta dokument osebam z motnjam v duševnem razvoju priznava vse človekove pravice, utemeljene v splošni deklaraciji človekovih pravic, in jim tako zagotavlja tudi pravico do svobodne spolnosti. To pa pomeni pravico do informiranosti in pridobivanja seksualnega znanja, do izražanja spolnih potreb v skladu z družbenimi normami, do sodelovanja v odločanju o kontroli rojstev, izbiri zakonskega statusa, rojstva ter vzgoje otrok ter pravico do življenjskih razmer in strokovne pomoči, ki omogoča uresničevanje teh pravic.
  
• predstavitev splošnih načel za učenje spolne vzgoje in prikaz programa delavnic, ki ga je Dijana izvajala po več zavodih za otroke in mladostnike z motnjami v duševnem razvoju ter zavodih za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki pa spet zahtevajo drugačen pristop, saj so na tem področju bolj poučeni in imajo bogatejše izkušnje kot njihovi vrstniki iz splošne populacije. Pri obeh skupinah je primerna spolna vzgoja tista, ki ji lahko zaščiti pred spolno zlorabo in jim nudi okvire ravnanja na področju spolnosti.
  
• vprašanj udeležencev ter predstavitve seksualne asistence kot oblike, ki lahko ljudem z najtežjimi oblikami telesnih in duševnih motenj zagotavlja pomoč pri uresničevanju spolnih potreb.

Strokovnjaki so bili zelo zadovoljni z delavnico in so se zahvalili Dijani in Žigu za njun trud in uspešno predstavitev. Tudi starši so bili zadovoljni, saj so dobili odgovore na konkretna vprašanja, ki jim bodo pomagala pri vzgoji njihovih otrok. Navdušeni so bili tudi nad tem, da se je v slovenskem prostoru ustanovil Inštitut za raziskovanje spolnega dela, ki se je pripravljen ukvarjati s to temo. Udeleženci so se strinjali, da je to pomemben prvi korak k spreminjanju stališč staršev in strokovnjakov glede seksualne vzgoje oseb z invalidnostjo. Izrazili so, da bi si želeli več kontinuiranih aktivnosti na tem področju. Vsi prisotni smo se strinjali, da uresničevanje pravic na področju spolnosti ne pomeni le biološke zadovoljitve spolnih potreb, temveč se zavedajo, da si tudi ljudje z različnimi ovirami v prvi vrsti želijo tega, kar je osnovna človekova potreba: ljubezni in pripadnosti. 

Poročevalca: Dijana Kožar Tratnik in Žiga Sedevčič