Seksualno delo, kamor uvrščamo klasično prostitucijo, spremstvo (escort), erotično maserstvo, ustvarjanje avdiovizualnih vsebin za odrasle ipd., kljub temu da je eden izmed najstarejših poklicev, ostaja v mnogih družbah stigmatizirano in obdano z negativnimi predsodki. Slovenska družba z močno zakoreninjeno tradicionalno miselnostjo pri tem ni nobena izjema.
Seksualno delo je pogosto predmet moralnih in etičnih obsojanj, obravnava se ga kot neetično ali nemoralno. Družba na seksualne delavce in delavke velikokrat gleda kot na ljudi brez trdnih moralnih vrednot ter jih obravnava kot nenormalne posameznike, ki kršijo družbene norme in med splošno populacijo vzbujajo vznemirjenje in nemir. Taka perspektiva je močno zakoreninjena v tradicionalnih vrednotah, ki se nanašajo na spolnost in spolne vloge. Vse, kar od tega odstopa, te vrednote ogroža, zato najdemo le redke prispevke, ki se teme seksualnega dela lotevajo iz druge perspektive in na to dejavnost gledajo kot na legitimno obliko dela, ki ga svobodno in prostovoljno opravljajo polnoletne osebe.
Prav tako med nami krožijo številni negativni stereotipi o seksualnih delavcih, vključno s predstavami o promiskuitetnosti, odvisnosti od drog in pomanjkanju izobrazbe ali sposobnosti. Seksualno delo se v družbi tudi pogosto nepravično povezuje z nasiljem, zlorabami in izkoriščanjem. Čeprav so tveganja za nasilje in možnost zlorab resnična, ta percepcija pogosto ignorira dejstvo, da lahko seksualno delo poteka tudi na varne in sporazumne načine.
V mnogih državah je seksualno delo nelegalno ali pa so zanj postavljeni strogi regulativni okviri, na seksualne delavce pa se gleda kot na kršitelje zakona ali kot pripadnike različnih kriminalnih združb. Ti stereotipi pogosto ne upoštevajo raznolikosti in kompleksnosti razlogov, zakaj posamezniki vstopijo v seksualno delo. Seksualni delavci se pogosto soočajo z diskriminacijo v različnih oblikah, vključno z zaposlovanjem, zdravstvenimi storitvami in v pravosodnem sistemu. Ta diskriminacija lahko vodi do slabšega dostopa do storitev in neenakih možnosti.
Stigma in z njo povezani izzivi pri seksualnih delavcih povzročajo različne stiske. Stigma pogosto vodi do socialne izolacije, diskriminacije in samostigmatizacije, kar lahko povzroči različne duševne težave in bolezni, kot so depresija, anksioznost , motnje hranjenja in nizka samopodoba. Delo je že samo po sebi čustveno in telesno naporno, obsojanje in nerazumevanje družbe pa celotno zadevo naredita še bolj zahtevno.
Delo z intimnostjo in spolnostjo prinaša različne čustvene izzive, še posebej, ko vključuje interakcijo z zahtevnimi ali težavnimi strankami. Seksualni delavci so pogosto izpostavljeni tveganjem za fizično, spolno in čustveno nasilje. Izkušnje z nasiljem lahko privedejo do posttravmatske stresne motnje (PTSM) ali drugih travmatskih posledic. Zaradi narave svojega dela se seksualni delavci lahko soočajo s težavami v osebnih in družinskih odnosih, kar lahko vodi do dodatnega stresa in čustvenih težav. Tudi možnost tveganja za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi in druga zdravstvena vprašanja, povezana s seksualnim delom, lahko povzročajo stres in povečujejo možnost za doživljanje negativnih čustev in občutkov, povezanih z delom.
Vse to po pripelje do potrebe po specializirani psihološki podpori ali svetovanju za seksualne delavce in delavke. Psihološka podpora in svetovanje lahko pomagata seksualnim delavcem soočiti se s stigmo, obvladovati opisane čustvene izzive ter graditi močnejšo samopodobo. Prav tako pa sta jim lahko v pomoč pri iskanju strategij za ohranjanje duševnega zdravja ter dobrega počutja.
Preko specializirane podpore na čustvenem področju se spolni delavci in delavke lahko naučijo bolj konstruktivno soočati z zahtevami delovnega mesta, obvladovati osebne stiske in težave ter tako delovati preventivno v smislu samozaščitnega delovanja in lažjega postavljanja osebnih in profesionalnih meja.
Dijana Kožar Tratnik,
univ. dipl. soc. ped in psihoterapevtka psihoanalitične psihoterapije v izobraževanju